Člen 1 (3) direktive načeloma omogoča, da lahko izdajo EPN zahteva tudi osumljenec, obdolženec oz. njegov odvetnik. Vendar pa se takšna možnost izkaže za zelo relativno, saj je v celoti odvisna od implementacije določbe v nacionalno zakonodajo.

Direktiva o EPN nadalje ne določa obveze vzpostavitve posebnega postopka, na podlagi katerega bi lahko obramba zahtevala izdajo EON. Prav tako načeloma ni določeno v katerih primerih lahko odreditveni organ zahtevo zavrne. Tudi če takšna bi takšen poseben postopek bil določen pa je vprašljivo, če bi smeli odvetniki zaprositi za izdajo EPN. Venomer namreč obstaja verjetnost, da se na podlagi EPN razkrijejo dokazi, ki stranki škodijo. Če so takšni dokazi posredovani neposredno državnemu tožilstvu kot odreditvenemu organi se načeloma odvetnik zahteve po izdaji EPN niti ne sme poslužiti, saj bi lahko to predstavljalo kršitev odvetniškega etičnega kodeksa.