Osmega decembra 2020 je SEU odločilo lahko državni tožilci štejejo za pravosodne oziroma odreditvene organe v smislu člena 1 (a) in člena 2 (c) Direktove o evropskem preiskovalnem nalogu, neodvisno od razmerja pravne podrejenosti državnega tožilstva v razmerju do izvršilne veje oblasti ter neodvisno od tveganja, da tožilec v konkretnem primeru dobiva neposredna ali posredna navodila izvršilne veje oblasti za izdajo EPN.

Znano je, da je SEU lani izdalo odmevno sodbo v zadevi C-508/19 und C-82/19 z dne 27. maja 2019, ki se je nanašala na Evropski nalog za prijetje (ENP). Vendar pa se EPN drugače kot ENP ne nanaša na ukrepe, ki omejujejo posameznikovo svobodo gibanja. Tako je bil fokus primera na poudarjanju razlik med obema instrumentoma ob poudarjanju okoliščine, da EPN tipično ne predstavlja tako velikega posega v posameznikove svoboščine kot ENP.